“Nothig ain’t nothing, but it’s free.”

Saj veste kako je z noži. V kuhinji potrebuješ samo en dober nož, ne desetih zanič. Pravijo.

Že kakšen mesec nazaj so mati k hiši privlekli nož. Nov, lep, dobro nabrušen nož. Skoraj četrt stoletja, kolikor časa poznam sebe in svojo nerodnost, mi je dalo vedeti, da moram z novo pridobitvijo ravnati previdno. In sem. Do včeraj, ko sem pri rezanju bučk (in hkratnem gledanju filma)¹ skoraj odrezala konico prstanca leve roke. Moji prsti so sicer navajeni vsega hudega. Strune na kitari so krive, da načeloma samih konic prstov niti ne čutim, ker je koža utrjena, in mi do zdaj tudi novi nož ni mogel do živega, tokrat je pa šlo pregloboko. Bye bye igranje kitare. Pa tole tipkanje je tudi bolj ubogo. Ja, danes se smilim sama sebi.

Gremo k bučkam. Ja tem, ki so poleg mojiega prsta včeraj podlegle the Nožu. Če se sprašujete, kaj storiti z bučkami, ki so v zadnjih dneh zavzele ves vaš vrt, več kot jesti jih pa ne morete, ima moja mati pravi nasvet za vas. Naredite kompot. Iz bučk. Ja, tistih zelenih bučki, ki se jih lahko speče na žaru, se jih da na pico, naredi v omakici…

Prisežem, da ne lažem. Iz bučk se dejansko da narediti kompot. Sladek. Dober. Zadevščina sploh nima okusa po bučkah. Če vam serviram kompotek, sploh ne boste vedeli, da jeste bučke.

RECEPT:

2 kg očiščenih bučk nareži na kocke, preko njih vlij 1,5 dl vinskega kisa in dolij toliko vode, da v celoti pokrije bučke. Pusti v skedi 12 ur. Odcedi bučke in pripravi: 3 litre vode, 0,75 kg sladkorja, 4-6 klinčkov (nageljnovih žbic) in en zavojček vanilijinega sladkorja. To zavreš in dodaš bučke. Ko vre 10 minut dodaš 1 dl ruma in sok treh (3) limon. Še toplo daš v kozarce za vlaganje:

PS: V kompotu, ki sem ga delala všeraj ni končal noben del mojega telesa. Fotke prstka vam pa tudi ne privoščim, ker je menda nagravžno v enem postu gledati pohabljene in krvave prste in hrano… kako so nekateri občutljivi…

1. Note to self: Ne glej filmov med tem ko režeš bučke! [↩]